Clemen
Clemen je prišel v zavetišče El Arca del Noe Albachete le s 15 kilogrami telesne teže in na robu preživetja. Prostovoljci v zavetišču so naredili čudež, Clemen je kasneje našel dom pri družini Žepič. Življenje ga je grdo zaznamovalo, zaupanja v ljudi ni imel. Ko so vsi dvignili roke in obupali nad njim je našel ljubezen svojega življenja, Nino, edino, ki je verjela vanj in v njegovo rehabilitacijo. Zanj je premikala gore in Clemen je bil prvi lovski kuža, ki je s podporo mendarodnih organizacij v Slovenijo pripotoval s španskimi hrti. Ljubezen celi vse rane. Danes je Clemen odličen družinski pes, odličen družabnik pri športnih aktivnostih, zmagovalec mednarodnih tekmovanj in državni prvak v bikejoringu. Je ambasador projekta Clemen - pomoč pointerjem, ki poteka v okviru Kinološkega društva Pointer. Je glavni razlog, da smo zagrizli v projekt Pointer in pomagali še ostalim odsuženim lovskim psom.
Ko pride pointer v hišo
Bil je februar 2010; mrzlo, jasno, pravo zimsko vreme, ko se tudi dnevne temperature niso dvignile nad -5 stopinj celzija. Med veterinarji je zaokrožil mail, da so italijanski lovci na poti iz Dalmacije, kamor pozimi redno hodijo trenirati svoje pse za lov, na avtocesti med NM in LJ pri Biču odvrgli ali izgubili 10 angleških setrov in da se ti sedaj nahajajo v trebanjskem zavetišču.
Doma smo takrat imeli enajstletno bretonsko ptičarko, ki so se ji zaradi starosti začele pospešeno kazati številne težave in tako sva z mamo zašpekulirali, da bi tako morebiti lahko pripeljali v hišo še enega psa. In sva jih šli pogledat. V Repčah pa sva našli le enega od teh psov, preostalih devet je medtem že odpeljal njihov lastnik, ki so ga našli z mednarodnim sodelovanjem, saj so psi bili čipirani. To je bil sestradan mlad pointer, ki ga niso uspeli takoj uloviti in je svojo potepuško svobodo končal nekaj kasneje v enem od dolenjskih romskih naselij. Njegov prejšnji lastnik ni več odgovarjal na klice uslužbencev zavetišča. Ob pogledu na kupček kože in kosti sva obe takoj pozabili na prej zamišljenega elegantnega setra in v hipu vedeli, da bo on naš, saj ga morava rešiti!
Že naslednji dan, 20. februarja sva uredili prepis in ga odpeljali domov. Predhodne obljube, da bo novi pes samo zunaj (in ne na kavču v dnevni sobi tako kot stara pasja dama) so se razblinile še istega dne, ko je termometer kazal ob 16. uri -8 stopinj in je ubogi sestradani pes z oguljeno dlako, zgrizenimi ušesi in razpokanimi krastavimi modi drgetal v pasji hišici. Končal je v hiši, kjer je dobil del velike (francoske) postelje ob psici, ki ga je na naše veliko presenečenje dokaj dobro sprejela, čeprav je bila strašna razvajenka. Skupaj sta v dokajšnjem prijateljstvu preživela še dobro leto in pol, ko smo se morali zaradi novih zdravstvenih težav od nje posloviti.
In sedaj imamo njega; v zavetišču so mu dali ime Sergio, ki mu je zelo pristajalo, a smo ga preimenovali v BON. Skupaj sva tudi opravila šolanje (BBH).... Ob prihodu k nam smo takoj opazili, kako zelo se boji odraslih, zlasti , če imajo nekaj v rokah. Ob vsakem naglem gibu ali povišani jakosti glasu se je privil k tlom in tresel. Sklepali smo, da je prejel že veliko udarcev in z njim ravnali zelo nežno. Le z veliko mero potrpežljivosti smo uspeli skoraj povsem odpraviti ta njegov strah. Še vedno pa se boji grmenja, najbolj pa petard, tako da se sedaj pred novim letom preselimo v mirnejši zaselek v Dalmacijo, kjer je pokanje res minimalno. Hitro smo ugotovili tudi, da je alergičen na piščanca in po njem dobi hudo drisko, piščanec pa je sestavina večine komercialnih pasjih hran. Ko smo našli primerno dieto zanj, se mu je umirila tudi kronična driska in v pol leta je pridobil več kot 5 kg, dlaka se mu je zgostila in pridobila sijaj. Iz prej shiranega, skoraj golega in prestašenega psa je z malo skrbnosti nastal krasen pasji lepotec!
Bon je izjemno aktiven, rečem lahko dokaj zahteven pes, ki pa se potem, ko dobi svojo dopoldansko mero svobode brez vrvice, posveča le nam. Je izjemno ljubezniv, predan, v polni meri nam vrača vse, kar smo doslej storili zanj. Radi se imamo!
Veronika Radobuljac, dr.vet.med.
Doma smo takrat imeli enajstletno bretonsko ptičarko, ki so se ji zaradi starosti začele pospešeno kazati številne težave in tako sva z mamo zašpekulirali, da bi tako morebiti lahko pripeljali v hišo še enega psa. In sva jih šli pogledat. V Repčah pa sva našli le enega od teh psov, preostalih devet je medtem že odpeljal njihov lastnik, ki so ga našli z mednarodnim sodelovanjem, saj so psi bili čipirani. To je bil sestradan mlad pointer, ki ga niso uspeli takoj uloviti in je svojo potepuško svobodo končal nekaj kasneje v enem od dolenjskih romskih naselij. Njegov prejšnji lastnik ni več odgovarjal na klice uslužbencev zavetišča. Ob pogledu na kupček kože in kosti sva obe takoj pozabili na prej zamišljenega elegantnega setra in v hipu vedeli, da bo on naš, saj ga morava rešiti!
Že naslednji dan, 20. februarja sva uredili prepis in ga odpeljali domov. Predhodne obljube, da bo novi pes samo zunaj (in ne na kavču v dnevni sobi tako kot stara pasja dama) so se razblinile še istega dne, ko je termometer kazal ob 16. uri -8 stopinj in je ubogi sestradani pes z oguljeno dlako, zgrizenimi ušesi in razpokanimi krastavimi modi drgetal v pasji hišici. Končal je v hiši, kjer je dobil del velike (francoske) postelje ob psici, ki ga je na naše veliko presenečenje dokaj dobro sprejela, čeprav je bila strašna razvajenka. Skupaj sta v dokajšnjem prijateljstvu preživela še dobro leto in pol, ko smo se morali zaradi novih zdravstvenih težav od nje posloviti.
In sedaj imamo njega; v zavetišču so mu dali ime Sergio, ki mu je zelo pristajalo, a smo ga preimenovali v BON. Skupaj sva tudi opravila šolanje (BBH).... Ob prihodu k nam smo takoj opazili, kako zelo se boji odraslih, zlasti , če imajo nekaj v rokah. Ob vsakem naglem gibu ali povišani jakosti glasu se je privil k tlom in tresel. Sklepali smo, da je prejel že veliko udarcev in z njim ravnali zelo nežno. Le z veliko mero potrpežljivosti smo uspeli skoraj povsem odpraviti ta njegov strah. Še vedno pa se boji grmenja, najbolj pa petard, tako da se sedaj pred novim letom preselimo v mirnejši zaselek v Dalmacijo, kjer je pokanje res minimalno. Hitro smo ugotovili tudi, da je alergičen na piščanca in po njem dobi hudo drisko, piščanec pa je sestavina večine komercialnih pasjih hran. Ko smo našli primerno dieto zanj, se mu je umirila tudi kronična driska in v pol leta je pridobil več kot 5 kg, dlaka se mu je zgostila in pridobila sijaj. Iz prej shiranega, skoraj golega in prestašenega psa je z malo skrbnosti nastal krasen pasji lepotec!
Bon je izjemno aktiven, rečem lahko dokaj zahteven pes, ki pa se potem, ko dobi svojo dopoldansko mero svobode brez vrvice, posveča le nam. Je izjemno ljubezniv, predan, v polni meri nam vrača vse, kar smo doslej storili zanj. Radi se imamo!
Veronika Radobuljac, dr.vet.med.
Daniela
Ko se enkrat zaljubiš v v poenterje, potem je tvoja ljubezen večna. Clemen je tako 23. februarja dobil mlajšo "sestrico". Daniela je ena tistih, ki je bila kot mladiček, skupaj z bratom Gastonom oddana v špansko zavetišče El Arca de Noe Albacete. Obsojena, da tam dočaka starost. Na srečo so se stvari obrnile drugače. Daniela danes v Sloveniji uživa življenje, brez strahu, kaj ji bo prinesla prihodnost. "Pričela se je ukvarjati" z vlečnim športom in v tem neskončno uživa. S svojim Žanom sta serijska zmagovalca na tekmah v Canicrossu.
Peca, prisrčna mala Peca nas je s svojim značajem očarala in s pojavnostjo prepričala ter ostala v pomoč Clemenu kot promotorka posvojenih psov iz Španije.
Navidad
Navided je bila najdena pred vrati zavetišča El Arca de Noe Albacete, na Božični večer, leta 2012. Kmalu za tem je bila rezevirna za slovensko ekipo, le na svoj novi dom je morala še malce počakati. Po 3 tednih v začasnem domu in po hujši trebušni virozi, ko so se veterinarji iz Veterinarske postaje Brestanica borili za njeno življenje je 17. marca za vedno odšla v svoj novi dom, v Trbovljah. Njen nasednji Božič to tokrat srečnejši, obdana bo z ljudmi, ki jo imajo radi.
Srečno Božička, s sabo si odnesla košček srca.
Srečno Božička, s sabo si odnesla košček srca.
Lis
Lis je v Slovenijo prišla 23. februarja 2012. Je ena tistih srečnic, ki jo je v Sloveniji že čakala nova družina. Življenje v Španiji je pustilo nekaj posledic, Lis je nežna in plašna psička, a hitro napreduje. Je še en živ dokaz, da ljubezen ceni vse rane.
Lis uživa novo življenje v Domžalah.
Lis uživa novo življenje v Domžalah.
Maria
Maria že uživa v novem domu.
Acento
Acento je bil najden v težkih razmerah v Španiji. Kljub svoji dobrodušnosti je leto in pol čakal svoj pravi dom in družino kjer se bo počutil varno in zadovoljno ... in dočakal.
Acento sedaj živi v Škofja Loki s svojo lastnico tekmuje v Canicrossu in je osvojil tretje mesto na tekmi na Gradiškem jezeru. Čestitke!!!
Acento sedaj živi v Škofja Loki s svojo lastnico tekmuje v Canicrossu in je osvojil tretje mesto na tekmi na Gradiškem jezeru. Čestitke!!!
Nancy
Nancy je našla krasen dom v Ljubljani in neskončno uživa. Postala je prava princeska, amasadorka posvojenih pointerjev, ki jo s svojim lastnikov dnevno mahne v Ljubljano na kavo.
Petra (Jade)
Petra je ena izmed psičk, ki si jo družina lahko samo želi. Pridno se uči in je odličen družabnik svojim novim lastnikom. Čestitamo!!
Peter (Tito)
Peter, ki je v Slovenijo prišel kot dvo mesečni mladič uživa v novem domu v Brežicah. Pridno raste, razgraja in testira živčke svoje družine.
Trudi
Trudi je našla super dom v Mariboru in živi kot se spodobi za kuža njenega značaja.
Fabia
Prisrčna "Fabi" je našla odličen dom za psičko živega in vedrega značaja. S svojim lastnikom ure in ure preživi na prostem ter se uči novih trikov in veščin.
Pinta
Pinta, Petrova sestrica je našla svojo priložnost v novem domu v Kamniku. Ima odlične lastnike in idealne možnosti za igro, rast in razvoj.
Markel je po dolgih mesecih čakanja na svojo družino le dočakal. Odšel je v okolico Žalca k družini kjer bo lahko delal kar mu je najljubše. Tekel!! In sicer kot vlečni pes trenira s svojo novo prijateljico.
Vecina je našla svoj dom in družbo pasjih prijateljev pri družini v okolici Ljubljane. Psihišno uničeno psičko je posvojila pasja strokovnjakinja Lea Leskošek. Z njeno pomočjo in s pomočjo stabilnega kardela je Vecina zaživela življenje družinskega psa, brez strahu, kaj bo prinesel nov dan. Želimo jim vse najlepše.
Nina, mladička pointerja je po prihodu v Slovenijo odšla v začasni dom, ki je kaj kmalu postal njen stalni. Na veliko žalost, našo in predvsem njene lastnice, je Nina imela prirojeno gensko napako in v razcvetu mladosti žalostno preminila. Izrekamo sožalje in vso podporo njeni ljubeči lastnici.
Kala, doma sanja kako je lahko življenje lepo.
Frodo, se je iz španskega zavetišča preselil v Ljubljano. Naj se ima lepo.
Aine, je po težki življenski preizkušnji v Španiji našla dom v Ljubljani. Aine uživaj lepo življenje!
Persia, je svojo srečo in ljubezen našla pri družini v Kranju.
Minerva, bretonska ptičarka se je preselila k družini na Koroško v svoj novi dom.
Nahia, psička sedaj živi z družino in dvema konjema v Grosupljem
Borja, francoski buldog je odšel k zanj popolni lastnici v Medvode.
Peluso, živahni kuža je po dolgem čakanju le našel svojega lastnika.
Dolche, devetletna nemška ptičarka tudi osrečuje svoja nova lastnika.
Gara, psička nemški kratkodlaki ptičar je odšla v svoj dom v Ljubljani.
Lluvia, psička shar pei je postala Ljubljančanka.
Tiki, je po dolgem čakanju v začasnem domu našla svoj prostor v Litiji.
Pina, mladička angleškega poenterja je odšla k družini v okolico Mribora.
Lupo, krasen bretonski ptičar je po nekaj smole le našel svoj idealen dom.
Bruno, ljubezen na prvi pogled in simpatični poenterček je odšel k svoji novi družini v Domžale.
Esperanza, simpatična psička je našla svoje zatočišče pri družini v Ljubljani.
Pina, psička nemški kratkodlaki ptičar je posvojena v okolico Celja. Lastniki pravijo, da ne obstaja boljši pes.
Lee, mladiček španskega mastifa je posvojen v Kranj.
Zoe, mlada podenkica se je preselila na morje, v Koper.
Mizuki, postaven nemški kratkodlaki ptičar je odšel v okolico Ljubljane.
Ajra, kratkodlaka nemška ptičarka je očarala par iz Ljubljane.
Lena, črna lepotička je našla svoj prostor pod soncem v Idriji.
Agramon, bretonski ptičar je našel dom in družbo muca v okolici Žalca.
Ulisses, nežen kuža nemški kratkodlaki ptičar je našel idealen dom pri paru iz okolice Ljubljane.
Arturo, mali poenterček je našel svojemu značaju idealen dom pri družini v Ljubljani.
Aimy, mladička poenter odrašča in odkriva radosti življenja pri družini v zasavju.
Toni, krasna poenterka je našla prijetno družino, ki ji zaupa in se počuti sprejeto.
Nene, razigran nemški kratkodlaki ptičar je našel sebi enakega lastnika, Tekača... Nene sedaj tekmuje v disciplini canicross na mednarodnem nivoju.
Kobe je odšel v družino kjer mu bo družbo delalo troje otrok.
Nene, razigran nemški kratkodlaki ptičar je našel sebi enakega lastnika, Tekača... Nene sedaj tekmuje v disciplini canicross na mednarodnem nivoju.
Kobe je odšel v družino kjer mu bo družbo delalo troje otrok.
Azmin
Gabi, mlad bretonski ptičar sedaj živi pri družini v okolici Ljubljane
Clara, je odšla k športni družini kjer ji nudijo vse kar kuža kot je Clara potrebuje.
Iro, mlad mešanček uživa življenje na posestvu na Dolenjskem.
Tita, uživa v družbi novega pasjega prijatelja.
Lily seterka je v septembru našla nov dom
Lucia mešanka pointerja
Ela mešanka pointerja je našla svoj dom v okolici Maribora
Onill sanžermenski ptičar je odšel v Velenje
Coffe
Luna
Capo
Neta
Lunny
Borneo
Aisha
Ada
Azmin
Austin